1) Menim, da bi se morala poklicna orientacija začeti zgodaj - že v osnovni šoli. Vsaj en predmet bi moral biti namenjen točno temu, da mladi lahko odkrijejo svoje interese. Nato pa bi se to moralo stopnjevati.
Lažji bi morali biti prehodi med posameznimi ravnmi izobraževanja - pri nas iz poklicnih šol na fakultete.
Že na ravni srednjih šol bi moral biti vzpostavljen sistem, da mladi sami odbirajo vsaj 30 procentov predmetov iz drugih šol.
Impelmentacija bolonjskega sistema na fakultetah bi morala biti dosledna. Mladi bi morali predmete izbirati - ne le na domačih univerzah, ampak tudi na drugih univerzah EU - za izbirne predmete bi moral biti uveden vavčerski sistem.
Ne glede na smer študija bi moral vsak študent opravljati tudi prakso in sicer v vsakem letniku fakultete ter s tem pridobivati stik z realnostjo in socialni kapital.
Države ne bi smele sofinancirati kar vseh študijskih programov po vrsti, pač pa tiste, ki se v sledečih letih kažejo kot potencialno deficitarni.

Menim, da je težko izračunati, kako zaposljivi bodo kadri po končani fakulteti, ampak, bi kot merilo morali uporabljati:
- koliko študentov redno zaključi program
- v koliko letih
- koliko časa čakajo na zaposlitev (povprečje zadnjih 5 let)
- koliko je sploh zaposlenih

Študentje pa bi na vpisnem listu na fakulteto morali opisati, kje in kako vidijo realne možnosti za svojo zaposlitev po končani fakulteti in bi morali to vsako leto dopolnjevati.


2) Teorija in praksa z roko v roki. Bolj povezani med seboj, kot sta. Mislim, da bi lahko veliko rešili, če bi imel vsak predmet teoretičen in praktičen del. Pa seveda mednarodne izmenjave, pa izbiranje predmetov iz drugih šol - vsaj 30 procentov.


3) Težko komentiram vso Evropo, pri nas v Sloveniji gotovo niso. Me prav zanima, katera podjetja bodo zaposlovala organizatorje socialne mreže?! Kaj bodo urejali Facebook profile zaposlenih, al kaj??? Pa tudi različni inženirji logistike, družboslovni informatiki niso ravno vroče žemljice na trgu delovne sile. Mislim, da bi bilo nujno, da bi imele vse visokošolske institucije konzorcijsko partnerstvo z gospodarstvom in ostalimi relevantnimi akterji. Če ne drugega, da bi potem študentje pri njih opravljali prakso, nabirali material za seminarske in dipolomske in se v idealnem primeru za nekaj časa zaposlili.


4) Mehke tematike niso in ne morejo biti samo izobraževanje, pač pa je tudi mladinsko delo in mladinsko organiziranje, ki je zelo relevantno za razvoj mladega človeka. Nujno je, da se vlaga v ta del, vendar pametno in s preudarkom. Z načrtovanjem na individualni ravni, kakor tudi na ravni države in celotne EU. Vseživljenjsko učenje je nuja!

Spoštovane sodelujoče in spoštovani sodelujoči v spletnem posvetu,

najlepše se vam zahvaljujem za vse objavljene in posredovane prispevke v spletnem posvetu Kako zmanjšati brezposelnost med mladimi? (še posebej hvala Alenki za zadnji objavljeni prispevek).

V vzporednem sklopu spletnega posveta http://www.evropske-razprave.si/forum/48/157.html je objavljeno prvo vmesno poročilo spletnega posveta , ki povzema na spletnem forumu objavljene prispevke sodelujočih do 25.2.2011.

Lepo vabljeni k branju in komentiranju vmesnega poročila v sosednjem sklopu in k nadaljevanju spletnega posveta v tem sklopu, ki bo potekalo do 13. marca.

Z lepimi pozdravi,

mag. Simon Delakorda, moderator

Žal a to voščilo ni iskreno in ni iz srca. Tudi sam je imel možnost 4 leta v našem parlamentu, da se izkaže in nekaj naredi za te mlade za katetre je sedaj zadolžen v evropskem parlamentu, pa ni nič naredil kot njegova stranka ne. Žalostno a resnično tudi iz njegove stranke nekateri sedijo na štirih petih stolčkih . A mladi izobraženi so pa brez zaposlitve in so morda sposobnejši od bilo katerega poslanca v našem parlamentu. To bo zaenkrat dovolj mojega skromnega razmišljanja.

spoštovani!

Vaše vabilo k posvetu na temo "Kako zmanjšati brezposelnost med mladimi?" se me je res globoko dotaknilo, zato sem se odločil, da vam napišem svoje mnenje na to temo v upanju, da bi se tisto kar bom opisal v naslednjih vrsticah spremenilo na bolje, saj so trenutne razmere na področju brezposelnosti med mladimi nevzdržne tako v EU kot tudi doma v Sloveniji, zato so podatki o mladih brezposelnih zaskrbljujoči verjamem, da za marsikoga tudi šokantni.

Preden pa se konkretno lotim tega večplastnega in vseobsegajočega vprašanja se mi zdi pomembno opozoriti na to, da je za obstoječe stanje kriva ne le gospodarka kriza sama po sebi, ampak tudi države članice EU, ki vsaka s svojo politiko izobraževanja tvori celotno politiko izobraževanja in zaposlovanja EU ter sprejema in izvaja mehanizme, ki naj bi spodbujali k zaposlovanju mladih ter ukrepe s katerimi naj bi se brezposelnost odpravila oziroma zmanjšala v čimvečji meri.

Strinjam se z vašim mnenjem, da moramo izboljšati možnosti mladih za študijsko in delovno mobilnost, in modernizirati evropske sisteme poklicnega izobraževanja in visokega šolstva.
Verjetno se boste strinjali z mano, da Kadar govorimo o spremembah in o tem ali je treba nekaj spremeniti se pot sprememb začne v glavi vsakega izmed nas oziroma skupini večih somišljenikov, ki ugotovijo, da bi morali nekaj spremeniti, treba je torej spremeniti miselnost.

V Sloveniji je bilo v zadnje čase veliko povedanega in tudi napisanega o t.i. bolonjski reformi, predvsem pa je mogoče zaslediti veliko kritik glede te reforme(v Sloveniji).

Eden od temeljnih ciljev bolonjske reforme je ravno skrajšanje študija in večji poudarek na pridobivanju praktičnega znanja, da bi se na ta način študentje hitreje vključili v delavni proces ter tako pridobili prepotrebne praktične izkušnje in na ta način nadgradili med študijem pridobljeno znanje ali pa ga še dodatno izpopolnili. To je tudi eden od razlogov zakaj se iz bolonjskih programov umikajo nepotrebne teoretične vsebine in povečuje težnja k praktičnemu izobraževanju, kar je po mojem mnenju zelo pozitiven in hvalevreden pristop.

Reforma izobraževalnega sistema in s tem prehod iz nekdanjega(štiriletnega) univerzitetnega na nov bolonjski študijski program je v slovenijo prinesla novost, kar je posledica globalizacije in bi jo potemtakem morali sprejeti kot nekaj povsem običajnega, kar pa ni enostavno, če vemo, da novosti prinašajo spremembe in da so spremembe nezaželjene, če je res »navada železna srajca«.

Odkar se je v Sloveniji začel izvajati študij po bolonjskem programu so se istočasno pojavili tisti, ki v bolonjski program kar mnogi skeptiki, predvsem tisti, ki so študirali po starem sistemu izražajo na način, da primerjajo dolžino študija, stopnjo pridobljene izobrazbe, obseg predmetnikov, način ocenjevanja, zahtevnost izpitov,.... Vse našteto je nemogoče posploševati in še težje primerjati, saj gre za drugačen študijski program, ki je posledica drugačnega načina razmišljanja in v tem res ne vidim nič slabega. Vse to sem kot študent prava na prvi pravni fakulteti po bolonjskem programu v Sloveniji občutil na lastni koži. Z enakimi težavami torej primerjavami glede dolžine študija, stopnje pridobljene izobrazbe,… se srečujem tudi ob iskanju zaposlitve.

Vse skupaj le še dodatno otežujejo strokovne razprave in članki kot je na primer članek z naslovom: Instant pravno izobraževanje na obroke(Janez Kranjc, Pravna praksa, 2010/44, 11.11.2010).
Takega članka ne morem razumeti drugače kot ponižujočega in žaljivega do tistih pravnikov, ki so se, se, in se bodo izobraževali po bolonjskem programu v primerjavi s tistimi, ki so študirali po starem univerzitetnem programu. Zelo težko je biti študent v takšnih razmerah. Nihče pa se ne vpraša katera so tista(temeljna) znanja, ki jih vsak študent resnično potrebuje in kakšno je znanje, ki ga študent dejansko ima po končanem študiju, temveč je vse prepuščeno subjektivnim ocenam neobjektivnih posameznikov. Sam namreč nisem imel in še vedno nimam občutka, da bi me med študijem obremenjevali z neprimernimi ali nepotrebnimi teoretičnimi predmeti ali vsebinami in da sem pridobil znanje, ki bi ga mogel in moral pridobiti vsak pravnik.
Morali bi torej biti konkretnejši pri odpravljanju namišljenih predstav in vrednostnih sodb o tem kdo je manj sposoben ali bolj sposoben, in kdo ima kakšno izobrazbo in se ne deliti boljše in slabše ampak začeti tudi dejansko zagotavljati enake možnosti, kar pa je po mojem mnenju mogoče le s popolno harmonizacijo izobraževalnega sistema v celotni EU kjer seveda Slovenija ne sme biti izjema, ter z večjim poudarkom na praktičnem izobraževanju morda z neko krajšo obvezno prakso, ki bi bila obvezna v času študija ali že v srednjih šolah denimo kot pogoj za napredovanje v višji letnik. Gre torej za problem ki je sistemske narave, ki pa ga je možno rešiti.

Druga velika težava na katero se mi zdi pomembno opozoriti pa je odnos države in celotne EU do problematike zaposlovanja mladih. V Sloveniji je začel veljati Zakon o prostovoljstvu, ki ureja opravljanje dela za katero oseba ne dobi plačila ali druge posredne materialne koristi. Prostovoljci bodo o opravljenem delu in tako pridobljenem znanju prejeli potrdilo. Cilj zakona je predvsem večanje možnosti za vključevanje brezposelnih v prostovoljno delo in s tem v aktivni del prebivalstva ter povečati interes mladih za vključevanje v prostovoljno delo( Pravna praksa, 2011/8, 3.3.2011).
Ob takem zakonu se sprašujem, ali je njegov cilj res večanje možnosti za vključevanje brezposelnih v prostovoljno delo ter povečati interes mladih za vključevanje v prostovoljno delo, ali je morda namen takega zakona prikriti dejanske podatke o brezposelnosti za katero vemo, da je ena od najvišjih v zgodovini Slovenije. Zakon o malem delu je še eden od tistih, ki je po mojem mnenju slab in o katerem bomo odločali na zakonodajnem referendumu in o katerem je bilo v zadnjem času veliko povedanega. Gre za dva zakona, ki na zaposlovanje mladih delujeta povsem destimulativno, kar bi moral biti dovolj resen signal, da se treba vprašanja »Kako zmanjšati brezposelnost med mladimi?« lotiti premišljeno predvsem pa sistematično, predvsem pa začeti sprejemati ukrepe in mehanizme, ki bi predvsem delodajalce dejansko spodbujali k vključevanju mladih v delavni proces v katerem bi pridobljeno znanje nadgradili s praktičnim delom.

menim, da bi morali biti mladi še pred vpisom na določen srednješolski ali visokošolski program seznanjeni z objektivno oceno o tem, kakšne bodo njihove možnosti, da po končanem študiju dobijo delo, za katerega so se šolali. Glede odprtosti do družbe in vpliva gospodarske krize pa mislim, da sem bil dovolj izčrpen.

Kot sem že uvodoma nakazal vsaka država članica s svojo politiko izobraževanja in zaposlovanja prispeva svoj kamenček v mozaik celotne EU, da bi uspešno lotili reševanja tega problema ter tako našli pravi odgovor na vprašanje "Kako zmanjšati brezposelnost med mladimi?" bi morala vsaka država članica pomesti pred svojim pragom in več pozornosti nameniti upoštevanju primerov dobrih praks drugih držav članic. Mislim, da bi na ta način vse države članice ter posledično EU storila velik korak naprej.


Lep pozdrav.

Poljub.

Mlajši in starejši, vse v Ekspanziji ter na in v Zemlji je zaposleno z nekakšno ljubeznijo. Vse iz Njenega izpuha pa: z...

Smo, ki smo in zelo se veselimo vsake nove enote, ki pripomore pri tem vzvišenem služenju - samouresničitve!
Prisebno LASIŠČE GOSPODA
bo dalje zaposleno pri ekspanziji medsebojne delitve virov (dobrin)!
A pozor! Ljubljenje > Pravičnosti; ki
suvernost; pravilno služenje predstavlja.
Pazi; Suverenost, Integriteta sta: ISKRENOST, POŠTENOST in NENAVEZANOST! ...je čas za oddih...
...in OSNOVNI KAPITAL!
Vsako gospodinjstvo na tem svetu pre- in zaživi že z nego deleža (mnogih naropanih in ne-pozitivno-rabljenih) plemenitih mineralov na svojem hektarju vrta!
Poleg ostalih nujnih del danes je fino za mlade tudi služenje organizaciji služenja na kriznih območjih... in pri pripravi na srečanje z nebesnimi sestrami in brati.

Keahak, Sha-dar:
Potresi pacifiškega prstana so napovedani, dragi!
Predlagam, da se vse strukturo-tvorbe spreminjajoče se civilizacije prepusti energijam matere Zemlje! Ob nas jih zmore Gaja magično preenegetizirati! Na površje naj bi se dvigala (za raziskave - od tajnih vlad preprečena) potopljena pacifiška tekt. plošča višje razvite civilizacije prejšnje rase Gajevcev! Viri: http://www.magicus.info/hr/magicus/tekst.php?id=59315

Eno ozadje sile eksistira, ki prebije skozi najožja se vrata. Pravimo ji zavest!
Eden prostor, kjer mir in srečna sta je srce.

Prehodne vlade; reciklaža vlade naj dodatno od kvazi pastirjev dado delež
od enormnih finančnih fonde zasluženim mnogim GLASNIKOM!

mirevolucija
odbora večnega vrta Gal. federacije

Spoštovani gospod,
Dr. Milan Zver!

To vprašanje politikom povzroča velike neznanke in probleme, ko nekim v gospodarstvu je to kar smešno vprašanje!

To predvsem zato, ker je popolno jasno, da če hočeš nekoga zaposliti moraš pred tem imeti delo za bodočega zaposlenca!
Delo pa ne more biti samo tisto v državnih uradih in njihovih trotovskih službah, temveč mu moraš priskrbeti neki proizvodnji produkt!
Proizvodnji produkt ki ga je na tržišču že obilo in ga je težko prodati pa če ga že hočeš prodati mu moraš znižati proizvodnjo ceno za polovico, medtem pa ko poravnaš vse stroške, ne ostane dovolj za plače in vprašam vas: kakšna je to zaposlitev za mlade, to je lahko le tajkunska zaposlitev, sedanje vlade, ki pojma nima o gospodarstvu!

Če pa je nekdo, ki se razume na gospodarstvo, bo postopal tako kot postopajo pravi in napredni gospodarstveniki:

Pravi gospodarstvenik, ve da mora proizvajat nove in kvalitetnejše izdelke za tržišče, kjer bo lahko dosegel višje cene in večje povpraševanje po proizvodih, zato si bo zamislil in izumil nov proizvod, če je za to sposoben če pa ni, si bo našel pri izumiteljih primeren izum, ga financiral za razvoj prototipov in tehnologijo, naredil pred tem tržne raziskave in ustvaril novo tovarno, kjer bo lahko še nato kasneje zaposlil na tisoče delavcev!

Izumitelji imamo na tisoče izumov in za vsak izum, ki bi se proizvajal, bi lahko v povprečju zaposlili vsaj 100 delavcev, pa bi lahko bili vsi Slovenci zaposleni in bi država s tem imela odlične prihodke!

A kaj ko so v državi samo politiki, ki ne poznajo drugačne zaposlitve kot državno trotovske!
Izumitelji pa smo manj vredni od Ciganov odnosno preimenovanih Romov, saj za njih daje Država ogromne kapitale, nam izumiteljem pa prav nič!

Sam imam 11 patentiranih temeljnih izumov, ki rešujejo svetovne ekološke in energetske probleme in vsi na veliko pišejo o teh problemih, a nihče noče nič slišati o tem da se bi šlo v razvoj, ki bi manj stal kot stanejo vsi ti honorarji o pisanju »mlatenje prazne slame«!
Potem pa še povzročajo vse večjo paniko, a nič dejansko ne ukrenejo, da bi se pričelo premikati v pravo smer!

Skratka zaposlitev bi pričela potekati na osnovi novih z licencami varovanih proizvodov, za katere pa mora država nemeniti razvojna sredstva točno za določene izume in ne ustanove in predavatelje, kot je to počela do sedaj!

Vtem je siguren ključ za odpiranje tisočih delovnih mest, ne pa panično pisanje in plačevanje avtorskih prispevkov!

Konrad Ajster
Izumitelj in zasebni raziskovalec
In avtor raziskave zdravju škodljivih energij in vplivov, na okolje!
Več: http://sites.google.com/site/biotronika ... inovacije/

Prispevek posredoval g. Konrad Ajster za objavo na forumu prek e-pošte dne 12.3.2011. Objavil Simon Delakorda, moderator.