Posreduj predlog

Kaj je odločilno za dober spanec?
31.dec.2013 View the latest post

* Želim posredovati predlog >>
(registracija ni potrebna)

Aktualna razprava:

Trenutno ni aktualnih razprav

Pridruži se

RSS zadnje novice evropske-volitve.si RSS novice
RSS zadnje objave na forumu RSS forum

Evropske volitve FaceBook Evropske volitve Youtube twiiter32x32

Kako zmanjšati brezposelnost med mladimi? - Vabilo k posvetu

Vaši predlogi evropskemu poslancu dr. Milanu Zveru za izboljšanje evropskega izobraževalnega sistema, mobilnosti in zaposljivosti mladih v EU.
21 prispevkov • Stran 2 od 41, 2, 3, 4

Re: Kako zmanjšati brezposelnost med mladimi? - Vabilo k pos

OdgovorNapisal/-a Srečko Paderšič » 18:00, 16. 02. 2011

dr. Milan Zver je napisal/-a:1) Ali menite, da bi morali biti mladi še pred vpisom na določen srednješolski ali visokošolski program seznanjeni z objektivno oceno o tem, kakšne bodo njihove možnosti, da po končanem študiju dobijo delo, za katerega so se šolali?

Vsekakor je to dobro, a kaj je to objektivna ocena. Vsi smo praktično na trgu in reklamiramo sebe. Vladajoča politika tudi lahko reklamira svoje poglede, ki pa niso vedno odraz realnih potreb trga. Tako se je zgodilo, da je bivša vlada (Zver kot minister) popolnoma pomendrala ekonomijo in srednje ekonomske šole. In vendar je povpraševanje po ekonomskih tehnikih s strani Zavodov za zaposlovanje zelo veliko in vpis na ekonomske fakultete enorm.

dr. Milan Zver je napisal/-a:2) Ali menite, da bi morale biti poklicne šole bolj usmerjanje v usposabljanje za delo (s prakso) in manj obremenjene s teoretičnimi predmeti?

Praksa je potrebna, a z njo ne gre pretiravati. Brez teoretične osnove v večini poklicev praktično znanje ne pomeni dosti. Problem pa je sistem vrednot. Mladi nimajo želje po opravljanju nekaterih tradicionalnih poklicev in tu bi morala politika in širša družba storiti bistveno več. Prepustiti poklicno šolanje samo praksi pomeni, dvigniti roko od poklicnega izobraževanja in to prepustiti podjetjem ali pa kar ulici. V kolikor v Sloveniji ne želimo, da bi to izobraževanje popolnoma razpadlo, bo družba morala močno predrugačiti normative (majhne skupine dijakov) in propagirati nekdanje dejavnosti, da ne izumrejo.
S pojavom CPI-ja se je v dobro utečeno slovensko izobraževanje pojavil sistem, ki je veliko črpal v tujini, zanemaril pa naše stanje. Večina programov je bila spremenjena skoraj brez sodelovanja z učitelji, ki poučujemo, praktično brez povezave z obstoječim stanjem, brez podpore strokovne literature - učbenikov in prenešena v okolje, ki je drugačno od vzorčnega. Ta revolucija je prinesla veliko slabega. Samo spreminjati načrte in predpise ne vodi v napredek. Nivo znanja se je močno znižal.
Prepusti vse samo praksi? Nikar. Ali res želimo določeno izobraževanje in poklice kar ukiniti? Ali so dijaki res tako obremenjeni s teoretičnimi vsebinami?
S popolno prenovo osnovne šole so mladi samo izgubili delovne navade, kar se je preneslo še naprej v srednjo šolo, pa vse do univerz. Žal so tudi delovne navade v praksi podobne.

dr. Milan Zver je napisal/-a:3) Ali menite, da so evropske univerze dovolj odprte do družbe in potreb gospodarstva?

Načeloma v Evropi ni večjih problemov. Večji problem je v naši mali Sloveniji. Enormno povečevanje števila poklicev še dodatno vodi v zmanjšanje kvalitete študija. Včasih so bile slovenske univerze (primer Elektro) znane po zelo velikem teoretičnem znanju in malo manjši praksi. A diplomanta je bilo mogoče relativno hitro usposobiti za vsa dela. (Primer Revoz - slovenski diplomant lahko delal karkoli, enakovreden Francoz izven svoje ozke specializacije ni bil sposoben narediti skoraj ničesar). Zelo ozka specializacija lahko naredi več škode, kot koristi.
Na splošno pa velja, da je glede na potrebe vedno kje primankljaj kadrov, ki ga družba želi odpraviti.

dr. Milan Zver je napisal/-a:4) Zaradi gospodarske krize v zadnjem se v zadnjem času kažejo tendence, da de varčuje pri tako imenovanih "mehkih" politikah Evropske unije, med drugim tudi pri izobraževanju in mladinskih politikah. Se strinjate s tem ali menite, da prav vlaganje v izobraževanje in mlade generacije lahko zagotovi boljšo prihodnost za vse?

Če je kriza, prihaja do določene regulacije na vseh področjih, tudi v izobraževanju. Povečevati število univerzitetno izobraženih ljudi na račun same kvalitete izobraževanja, ne vodi vedno v izboljšanje položaja večine mladih. Lahko dobimo veliko število visoko izobraženih mladih, a brez dela, plačila izobraženih ljudi bodo pa močno padla. Če na drugi strani ni ljudi, ki bi opravljali tradicionalna, poklicna opravila, bi se bilo dobro vprašati, kam vse to vodi. Če je plačilo za fizično delo tradicionalnih poklicev lahko precej višje od dela visoko izobraženih ljudi, je čas za ukrepanje posameznih držav, politik. Zakaj bi morali uvažati pokllicno delovno silo, doma pa imeti težko zaposljive izobražene ljudi?
To pa seveda ne pomeni, da bi morali mladim študij preprečiti. Regulacija naj gre na račun števila brezplačnih študijskih mest po posameznih smereh, ki jih financira država.

Prispevek posredoval g. Srečko Paderšič za objavo na forumu prek e-pošte dne 16.2.2011. Objavil Simon Delakorda, moderator.
Srečko Paderšič
 

Kako zmanjšati brezposelnost med mladimi? - Priporočila

OdgovorNapisal/-a Mladinski svet Slovenije » 09:22, 22. 02. 2011

Spoštovani,

V priponki vam v imenu Mladinskega sveta Slovenije, krovnega združenja nacionalnih mladinskih organizacij in ključnega zastopnika glasu mladih in mladinskih organizacij v socialnem dialogu, kot prispevek k spletnem posvetu »Kako zmanjšati brezposelnost med mladimi« posredujem programski dokument Mladinskega svet Slovenije o zaposlovanju mladih, v katerem so naslovljena ključna izhodišča za posvet.

Za kakršnokoli morebitno nadaljnjo komunikacijo smo vam na voljo na spodnjih kontaktih. V upanju na zadovoljstvo s prispevkom vas lepo pozdravljamo!

Nina Bakovnik

strokovna sodelavka
Mladinski svet Slovenije
Erjavčeva cesta 4
SI-1000 Ljubljana
T: +386 1 425 60 55
F: +386 1 425 60 56
M: +386 41 940 921
http://www.mladina.info
http://www.mss.si


Ključni poudarki Programskega dokumenta Zaposlovanje mladih (celotno besedilo v pdf), je bil sprejet na 18. redni seji Zbora MSS, 14. 9. 2010:

I. IDENTIFICIRANI PROBLEMI NA PODROČJU ZAPOSLOVANJA MLADIH (str. 8-10):

- Mladi v Sloveniji se soočajo z oteženim prehodom na trg dela;
- Mladi na trg dela vstopajo pozno;
- Neformalne delovne izkušnje niso priznane s strani države, formalnih izobraževalnih institucij ter zlasti delodajalcev;
- Mladi so pri iskanju prve zaposlitve primorani sprejeti negotova, nestalna in zlasti neustrezna delovna mesta;
- Samozaposlovanje med mladimi je zelo slabo podprto in razvito;
- Tako pri iskanju zaposlitve oz. na trgu dela kot tudi v okviru samih pogojev dela je mogoče prepoznati velike neenakosti možnosti oz. diskriminacijo v zaposlovanju med različnimi skupinami iskalcev dela in delavcev.

II. PRIPOROČILA (str. 11-16):

1. Formalne izobraževalne institucije pozivamo k večjem povezovanju s trgom delovne sile. Po eni strani to pomeni prilagajanje programov in mest na posameznih izobraževalnih smereh potrebam po znanju, ki jih narekuje trg dela. /.../ Na drugi strani morajo formalne izobraževalne institucije, v povezavi z javnim in gospodarskim sektorjem, v sklopu izobraževalnega procesa vsem uporabnikom zagotoviti pridobitev praktičnih izkušenj s področij, za katere se izobražujejo. Ustrezne institucije morajo izdelati dolgoročni načrt preusmerjanja trga iz industrijskega na informacijsko–storitvenega (za zagotovitev zaposlitev za študente družboslovnih ved).

2. Pozivamo k aktivnemu uvajanju vseživljenjske karierne orientacije in individualnega načrtovanja v osnovne, srednje ter višje in visoke šole, preko katerega se bodo mladi seznanili z vsemi možnostmi in priložnostmi v izobraževanju in zaposlovanju ter hkrati spoznali dinamiko trga dela. To pomeni, da se mora vsem mladim na vseh stopnjah in smereh izobraževanja ter ne glede na regijsko pripadnost ali izobraževalno ustanovo nuditi enaka in temeljita karierna orientacija.

3. Zagotoviti je potrebno vzpostavitev pogojev, ki bi mladim omogočili uporabo oblik prilagojenega študija ob rednem delu (mladi npr. 3 dni v tednu delajo, 2 dni pa se udeležujejo izobraževalnega procesa). /.../ Obenem si v duhu pomembnosti vseživljenjskega učenja prizadevamo tudi za olajševanje prehajanja iz trga dela nazaj v izobraževalni sistem, kar bi zlasti tistim mladim, ki se takoj po zaključku sekundarnega izobraževanja zaposlijo, v primeru želje in interesa omogočilo lažjo vključitev v terciarno izobraževanje.

4. Državne oblasti pozivamo k ustrezni ureditvi sistema študentskega dela, vključujoč zlasti povečanje nadzora nad njegovo izrabo ter prilagoditev oz. spremembo ključnih problematik v tem okviru, ki imajo širše družbene implikacije na področju zaposlovanja, brezposelnosti ter gibanj na trgu delovne sile v Sloveniji.

5. Državne oblasti, formalne izobraževalne institucije, delodajalce ter druge relevantne akterje pozivamo k vzpostavitvi sistema priznavanja neformalnega izobraževanja, usposabljanja in delovnih izkušenj, ki naj se razvije v sodelovanju z mladinskimi in ostalimi nevladnimi organizacijami in ki naj omogoči dokazovanje neformalno pridobljenega znanja in izkušenj z različnimi dokazili.

6. Kot eno izmed ustreznih rešitev problematike pridobivanja prvih zaposlitev za mlade nenazadnje predlagamo še povečevanje zaposlovanja v nevladnem sektorju.

7. Državne oblasti in formalne izobraževalne institucije pozivamo k aktivnemu uvajanju spodbujanja samozaposlovanja med mladimi, ki naj bo prilagojeno potrebam gospodarstva. Mladim je potrebno omogočiti preprost dostop do informacij ter profesionalnega svetovanja v tem okviru. /.../ Še posebej odločno si prizadevamo za spodbujanje in podpiranje samozaposlovanja specifičnih skupin mladih podjetnikov, predvsem mladih žensk in invalidov.

8. Državne oblasti, podjetnike in vse ostale relevantne družbene akterje pozivamo k zagotavljanju podjetništvu mladih prijaznega okolja, v katerem bodo mladi svoje podjetniške ideje lahko razvijali s pomočjo mentorstva ter ustreznih varnostnih mehanizmov v primerih morebitne ponovne brezposelnosti.

9. Državne oblasti pozivamo k uvedbi takih ukrepov aktivne politike zaposlovanja, ki bodo delodajalce motivirali k zaposlovanju vseh mladih, ki so zaključili formalno izobraževanje.

10. Državne oblasti pozivamo k izenačevanju prednosti in slabosti dela za določen čas ter dela za nedoločen čas.

11. Za zmanjševanje neenakosti glede na starost je potrebno vzpostaviti tudi nov dialog med generacijami, ki bo prinesel dogovor o zagotavljanju enakih možnosti dostopa do socialne varnosti na področju zaposlovanja in kasneje v obdobju upokojitve.

12. Zagotoviti je potrebno enake možnosti, pravično plačilo za delo, ustrezno socialno varnost in pravične pogoje dela za vse, brez diskriminacije na osnovi kakršnihkoli osebnih okoliščin, pri čemer pa je potrebno ključno posebno pozornost poleg diskriminaciji na podlagi starosti.

13. Delodajalce pozivamo k uvajanju ukrepov za zagotavljanje zadovoljstva mladih na delovnem mestu in zmanjševanje stresa, kar bi povišalo pripadnost delodajalcem in samo delovno uspešnost, hkrati pa mlade bi motiviralo k nadaljnjemu razvijanju svojih znanj, sposobnosti, kreativnosti in inovativnosti.

14. Predlagamo, da se začne redno zaposlene mlade aktivno vključevati v demokratične procese na delovnem mestu.

15. Delodajalce pozivamo k vzpostavljanju aktivne politike usklajevanja družinskega in poklicnega življenja v delovnih okoljih.

III. ZAKLJUČEK (str. 17):

Ureditev politike zaposlovanja mladih v Sloveniji je nujno potreben korak k izboljšanju položaja mladih na trgu dela in posledično k zagotavljanju trajnostnega družbenega razvoja. Mladi so namreč pogosto najbolj prezrt segment družbe, za katerega po mnenju mnogih ni potrebno uvajati posebnih ukrepov. Vendar pa tako razmišljanje glede na pomembnost življenjskih prehodov, ki jih posameznik opravi v obdobju mladosti, vsekakor ni na mestu. Če si torej želimo zdravo, skladno in povezano družbo, ki bo nudila perspektivno prihodnost in v kateri bodo ljudje z veseljem ter produktivno živeli, moramo ustrezno poskrbeti prav za mlade. V Mladinskem svetu Slovenije si pri tem prizadevamo za sodelovanje vseh družbenih akterjev, ki lahko kakorkoli prispevajo k izboljšanju obstoječih okoliščin in pogojev. Prizadevamo si za razvoj dolgoročne in usklajene politike, ki bo zadovoljevala potrebe mladih, jim omogočila uspešno integracijo na trg dela ter jih motivirala k vseživljenjskemu učenju. Na ta način lahko namreč pomembno vplivamo na kakovost življenja v Sloveniji in prihodnost naše družbe.
Mladinski svet Slovenije
 

Re: Kako zmanjšati brezposelnost med mladimi? - Vabilo k pos

OdgovorNapisal/-a janezd » 11:04, 22. 02. 2011

Pravica mladih je predvsem, da podedujejo zdravo državo.
Mladi, kot neorganizirana skupina ter brez izkušenj ne more nikoli podati pravilne in odgovorne pobude za svoj razvoj in prihodnost (odmislimo razne NVO, katere delajo v lastno korist čeprav nosijo v nazivu besedo študensko, mladi).

To je osnovni razlog zakaj je potrebno da družba ustvari za mlade okolje, ki bo vzpodbudno. Zato so pomembna vlaganja v mlade. Menim, da je v SLoveniji kar dovolj teh sredstev je pa eno nesorazmerje pri delitvi. Za primer bom dal Kranj. Po zemljevidu mladinske ustvarjalnosti je Kranj bela lisa na zemljevidu Urada za mladino. Vendar prav zaradi tega je težko dobiti sredstva iz tega urada. Kar pomeni, da Urad za mladino vlaga tja kjer je sprva pobuda lokalnega okolja oziroma v razvite pobude. Ni pa sredstev za vzpodbujanje nerazvitih delov.

Kar se tiče izobraževanja se strinjam, da so mladi premalo osveščeni kaj jih po končani študijski poti čaka. Prav bi bilo, da imajo pred odločitvijo na voljo tudi podatke, kakšne so možnosti zaposlitve za izbrani poklic. Več informacij ne bi smelo škoditi. Kdor je prepričan v svojo odločitev bo uspel s trudom in znajem ne glede na zaposlitvene možnosti. To pa so tudi norme za zdravo družbo.

Za večjo zaposlivost mladih pa je predvsem pomembno urediti trg dela (študentsko delo je neprimerna oblika ter pomeni krajo državnega premoženja, oziroma je potrebno spremeniti delitveno shemo koncesijskih sredstev).
Situacija je prehodno obdobje in je posledica družbenih sprememb ter neodločne obsodbe kumunističnega sistema. Iz tega sledi, da so danes ljudje, ki so ohranili privilegije in so nad zakonom, kar pa uničuje družbeno moralo ter pravila igre prenaša na nelegalne trge. Posledično pa tako delovanje družbe razvrednosti vse njene moralne norme in povzroča nove krivice (niso popravljene niti stare).

Bistveni del gospodarskih reform pa bi moral biti usmerjen v zmanjšanje državnega aprata ter v učinkovitost. To je edina možnost, saj je davčna obremenitev že sedaj prevelika.
Seveda pa bo to možno šele z neko novo generacijo politikov.
Med pomoči in subvencijami eu in države gospodarstvu pa bi želel komentirati predvem to, da se ne podpira podjetništva ter obrti. JAPTI podeljuje sredstva za katere moraš imeti sedež v inkubatorju. Podjetniki v mestnih naseljih so izuzeti iz sredstev za podeželja, pa gre lahko prav tako za kmetijsko gospodarstvo.

Rešitev so nove družbene moralne norme, ostalo bo prišlo samo :)
janezd
 

Re: Kako zmanjšati brezposelnost med mladimi? - Vabilo k pos

OdgovorNapisal/-a neopredeljena » 19:05, 23. 02. 2011

Menim, da bi se bilo pri reševanju problematike brezposelnosti mladih najprej lotiti spreminjanja zaposlitvene politike. Torej nobenega malega dela, nikakršnih študentskih servisov, samo že med faksom sodelovanje študenta z delodajalci - morda prek štipendij, sprva študentskega dela, že kmalu pa možnosti zaposlitve.
Težava je v tem, da je delodajalcem bolj ugodno študenta zaposliti prek študentskega servisa. Ni mu treba plačevati prispevkom ipd. in je torej to zanj super v redu. Vendar le redko kateri delodajalec nato zanesljivemu študentu ponudi redno zaposlitev ... Zakaj? Ker se mu ne izplača ... Nobenega malega dela, nobenega študentskega dela - možnost prakse in nato možnost zaposlitve. Še vedno se študentu bolj splača dobiti redno zaposlitev že zgodaj kot biti večni študent ... Le tako lahko računa na neko gotovost, če si želi na primer ustvariti družino, mogoče tudi že v času študentskega statusa? Zakaj mu tega ne bi omogočili, če si to želi???

Če pogledamo mojo osebno situacijo, me pri tem, da bi imela otroka pri 25-ih, ovira le to, da nimam socialne varnosti, torej pri univerzitetni izobrazbi nimam možnosti redne zaposlitve, in torej delam prek študentskega servisa. Zakaj le? Zakaj nimam pravice dobiti redne zaposlitve? Če bi jo imela, bi imela konkreten cilj, da čim prej naredim tudi diplomo ... tako pa - zakaj bi jo, če lahko vlečem študentski status in dobivam ugodnosti študenta, čeprav vem, da bi imela kot zaposlena več ugodnosti, pa jih ne morem imeti, ker mi delodajalci ne nudijo redne zaposlitve???

Precep med zaključkom študija in možnostjo redne zaposlitve je v tem času res velik ... Žal, govorim tudi v imenu svojih študentskih kolegov ...
neopredeljena
 

Re: Kako zmanjšati brezposelnost med mladimi?

OdgovorNapisal/-a Alojz Grahor » 16:15, 24. 02. 2011

dr. Milan Zver je napisal/-a:1) Ali menite, da bi morali biti mladi še pred vpisom na določen srednješolski ali visokošolski program seznanjeni z objektivno oceno o tem, kakšne bodo njihove možnosti, da po končanem študiju dobijo delo, za katerega so se šolali?

Menim, da bi bilo dobro, če bi bili mladi seznanjeni z objektivno oceno o možnostih zaposlitve v izbrani smeri. Vendar se mi ne zdi to tako zelo pomembno. Razvoj gre tako hitro naprej, spremembe v okoljih so hitre, tako da so take napovedi zelo nezanesljive in moramo mlade pripraviti na razmere, ko se ne bodo (vsaj ne kmalu) zaposlili v izbrani smeri. Poleg tega je nemogoče vsakemu vnaprej zagotoviti delo, saj je interes skupnosti (držav), da je čim več mladih izobraženih. Mlade je treba realistično pripraviti na to, da vsaj v začetku skoraj gotovo ne bo dela v izbrani smeri, primerni njihovi stopnji izobrazbe (ne samo v tistih, ki so trenutno zapolnjene, ampak v večini smeri). Gre za psihološko pripravo, da bo pač treba poprijeti za katerokoli delo.

Gotovo se z višanjem izobrazbene ravni povečuje kvaliteta življenja, tako da je katerakoli izobrazba dobrodošla, četudi ni takoj »uporabna«.

Pred izbiro nadaljnjega šolanja pa se mi zdi najpomembnejše, da se v toku izobraževanja (tako osnovnošolskega kot srednješolskega, zlasti gimnazijskega) omogoči otroku, da spozna svoje kvalitete in odkrije svoja močna področja, svoje talente, svoje resnične želje in se odloči za tisto, kar ga res veseli (seveda v skladu s sposobnostmi).

dr. Milan Zver je napisal/-a:2) Ali menite, da bi morale biti poklicne šole bolj usmerjanje v usposabljanje za delo (s prakso) in manj obremenjene s teoretičnimi predmeti?

Po mojem bi morala sodobna poklicna šola na nivoju znanja opremiti mlade na treh področjih:
a) osnovno teoretično znanje iz stroke
b) temeljne praktične veščine iz svoje stroke
c) temeljna splošna znanja (materinščina, tuji jezik, uporaba tehnologije za komuniciranje)

Poleg teh znanj je potrebno mlade usposobiti za življenje v družbi. To seveda ni samo naloga šole. Šola pa lahko k temu precej pomaga z načinom izobraževanja. Mislim predvsem na to, da se naučijo sodelovanja, spoštovanja drugih, da znajo predstaviti svoja stališča, …

Izobraževanje za specifična znanja morajo prevzeti podjetja in ustanove same.

dr. Milan Zver je napisal/-a:3) Ali menite, da so evropske univerze dovolj odprte do družbe in potreb gospodarstva?

Evropskih univerz ne poznam. Iz izkušenj in informacij pa menim, da so slovenske univerze premalo odprte za potrebe gospodarstva in sicer predvsem v smislu, da v toku študija študentje ne spoznajo dovolj osnovnih procesov v praktični stroki (ker je premalo prakse v podjetjih in drugih organizacijah). Poznam primer, kjer imajo to zelo dobro urejeno: na eni izmed fakultet Univerze v Novi Gorici imajo študentje na koncu šolanja prakso v izbranem podjetju in dva mentorja (eden s fakultete in eden iz podjetja). Večina jih v podjetju opravlja tudi neko konkretno nalogo, iz katere diplomira. Podatki kažejo, da se večina diplomantov takoj zaposli.

Sam sicer menim, da mora fakulteta opremiti študenta z dovolj kvalitetnim teoretičnim poznavanjem stroke in splošnimi praktičnimi postopki znotraj stroke, deloma pa tudi s splošnimi temeljnimi znanji (na primer: o osnovah ekonomije, o poslovni etiki, o komuniciranju, nadgraditi znanje materinščine in tujega jezika). Konkretna praktična/specifična znanja bi morala biti stvar podjetja, v katerem se diplomant zaposli, podjetje mora prevzeti del specifičnega izobraževanja.

dr. Milan Zver je napisal/-a:4) Zaradi gospodarske krize v zadnjem se v zadnjem času kažejo tendence, da de varčuje pri tako imenovanih "mehkih" politikah Evropske unije, med drugim tudi pri izobraževanju in mladinskih politikah. Se strinjate s tem ali menite, da prav vlaganje v izobraževanje in mlade generacije lahko zagotovi boljšo prihodnost za vse?

Ne strinjam se s krčenjem sredstev, namenjenih izobraževanju in mladinskih politikah. Prav v času krize se mora povečati zavedanje o pomenu znanja. Poleg tega se EU napoveduje demografska zima. Menim, da mladim ne smemo jemati upanja v prihodnost.

Lepo pozdravljeni,
Alojz Grahor, Vipava

Prispevek posredoval g. Alojz Grahor za objavo na forumu prek e-pošte dne 23.2.2011. Objavil Simon Delakorda, moderator.
Alojz Grahor
 

Re: Kako zmanjšati brezposelnost med mladimi? - Vabilo k pos

OdgovorNapisal/-a ZK » 19:10, 26. 02. 2011

1) Ali menite, da bi morali biti mladi še pred vpisom na določen srednješolski ali visokošolski program seznanjeni z objektivno oceno o tem, kakšne bodo njihove možnosti, da po končanem študiju dobijo delo, za katerega so se šolali?

Vsekakor: Menim, da bi morali biti obveščeni, kolika ke 'družbena cena' tega študija in kolika je verjetnost, da bi v normalnih razmerah dobili delo. Npr. z edno dokončanim študijem FRI (2 stopnja) ali MAT (dipl ing.) je ta verjetnost 85% v EU (moja ocena).

2) Ali menite, da bi morale biti poklicne šole bolj usmerjanje v usposabljanje za delo (s prakso) in manj obremenjene s teoretičnimi predmeti?

Kolikor je meni znano šole menjujejo ime zgolj iz političnih razlogov: npr. jaz sem obiskoval Slovensko gimnazijo Piran od 1969-1973, poitem gimnazije ni bilo, potem je ga olitika izmislila novo, ki NI BILA PRAVNA naslednica predhodne. Če šola pomeni nepremičnino, in v RS radi špekuliramo s temi, potem ne govorimo o šolah, ampak o krajah družbenega premoženja. Poklicne šole bi morale usposabljati tiste obrtnike, ki jih verjetno tudi dr. znanosti danes ne želimo plačevati za enostavna hišna dela, ker delajo slabo. Primer oslarija z dimnikarskimi manipulacijami pred par leti. Če želi država energetsko varčne hiše, potem me mora spodbujati k investiranju v tako gradnjo ali obnovo stavbe, kjer morajo imeti vsi fizični delavci ustrezno licenco, nadzonika pa imenuje tisti, ki je zagotovil, da bomo vrnili plačilo državi. Zdi pa se mi, da je to malce utopično.

3) Ali menite, da so evropske univerze dovolj odprte do družbe in potreb gospodarstva?

Zakj pa naj bi bile, če ni prave konkurence? Poznam rektorja, ki delavcem ni vsilil podpisa konkurenčne klavzule, ker sam predava na treh univerzah. Menim, da konkurenca na unverzah RS šele začenja nastajati. Kolegi z zagrebške universe so pred leti ponovno vzeli v precep vse redne profesorje na Uni-ZG, ki so bili mlajši od 40 let starosti, kar je v običajnem zahodnem svetu redkost. V NAKVIS_u pa sodeluje nekoč rektorica in nekdanja odstavljena ministrica za šolstvo, ki je vse nazive bolj ali manj pridobila z brušenjem komolcev in ne z akademskim delom. V RS je akademski naziv pretirano povezan s socialnim položajem, oz. plačo.

Glede odprtosti: na naši fakulteti smo pred kratkim uspeli gostiti profesorja, ki kot zunanji sodelavec sodeluje z Univ Bocconi iz Milana. Uspeli smo:
- prek razpisa bo njegovo gostovanje stoškovno za našo ustanovo v celoti povrnjeno;
- študentje so bili malce v neugodnem položaju, in so eno izmed predavanj ocenili z besedami 'kozmična matematika';
- paragrafarji pa so imeli pripombo, da bi le moral predavati v sloveščini???
Kolega iz Milana ima sam več SCI člankov in čistih citatov v WOS, kot imajo vsi sodelavci fakultete skupaj. Gospod je pokazal zanimanje, da bi se pri nas zaposlil, a se kadroske službe bojijo vseh pravnih zadreg. Tudi ta razpis, ki kaže nam bo v celoti uspel, je zahteval prijavo predavatelja pri Upravni neoti na nekem naslovu.

4) Zaradi gospodarske krize se v zadnjem času kažejo težnje, da se varčuje pri tako imenovanih "mehkih" politikah Evropske unije, med drugim tudi pri izobraževanju in mladinskih politikah. Se strinjate s tem ali menite, da prav vlaganje v izobraževanje in mlade generacije lahko zagotovi boljšo prihodnost za vse?

Osebno nisem seznanjem s temi politikami. Vlaganje v izobraževanje zagotovi in izbolša položaj mladih v EU, tudi če gredo po dragem študiju delati na Kitajsko. Večina znanja je na Inernetu, zato je brezpredmetno, kje se zaposli. Vlaganje za mi pomeni: mnogo knjig, hitre internet povezave in normalne učiteljice, ki poznajo čimveč jezikov, so politično in versko neopredeljene. Nikakor ni spodbudno fotokopiranje knjig, ker so nakupi predragi, pomanjkanje tujih revij ali pa nagajanje IZUM inštitutu pri vzdrževanje COBISS sistema. Nisem ravno izvedenc za knjižničarske vire, a se mi zdi, da je RS s COBISS.si sistemom verjetno med deželami, kjer je praktično 95% vsega, kar se zapiše v slovenskem jeziku zavedeno in popisano, tj. najdljivo.

Naj naštejem samo osebno občutene oslarije v RS, ki smo jih starši doživeli na lastnem otroku, ki danes živi in dela na drugem kontinentu!
a. Kot osnovnošolec v italijanski šoli ni mogel kupiti učbenikov, ker je šola zahtevala najemanje (s strani IT darovanih odpadnih učnih gradiv). Točneje položaj na manjšinski šoli naj bi bil izenačen z drugimi osnovnimi šolami, kjer se dela tako, da otroci najemajo učbenike, ki jih potem ravnatelji koristijo mnogo dlje kot bi to bilo smiselno z novimi izdajami učbenika.
b. Na Primorskem je večini šol podlaga nepremičninsko špekuliranje: prek države sezidam, počasi privatiziram, končno prodam za 10-kratno vsoto Ruski ali drugi mafiji, da lahko opere denar sumljivega izvora. Posledično je vodstvu šole, ki jo je obiskoval naš sin, razmišljanje o novogradnji zatemnilo um. Ta zatemnitev uma ge. ravnateljice je pripeljala do ponarejanja TV posnetka intervjuja med novinarko RTV Koper z menoj (očeta in predstavnika sveta staršev iste šole).
c. Vsaka oblika inšpekcijskega nadzora takrat ni delovala. Morda je danes drugače. Vendar menim, da je nevzdržno, da mi je takrat uradno nastavljen Minister za šolstvo ob klepetu na odprti telefon čestital SREČNO POT otroku V TUJINI.
d. Danes občasno plačujem dodatno dohodnino DURS-u, četudi menim, da država RS kot ustanova deluje pošastno in držžavljanom nevarno. Menim, da bi bilo mnogo davčnih obvezancev pripravljneih darovati delež odvečnega denarja v sklad, ki bi bil namenjen otrokom, ki ne morejo študirati, za katerega bi DURS pristal, da ni treba dohodnine.

PROVOKACIJE

Zakaj nima ućitelj ničesar od tega, da kupuje knjige, ki jih potem celo odstopim službeni knjižnici?
Zakaj publikacije, ki jih dobim preko članstva v nekem tujem združenju, ki mi ni več upoštevan kot davčna olajšava za študij, ne bi odstopil študentom in knjižnici?
ZK
 

PrejšnjaNaslednja

21 prispevkov • Stran 2 od 41, 2, 3, 4

Vrni se na Kako zmanjšati brezposelnost med mladimi?

Kdo je prisoten

Po forumu brska: 0 registriranih uporabnikov in 1 gost

cron