Spoštovane in spoštovani

Po tem naslovom ne bom pisal strokovnih ?lankov, pa? pa opozarjal na Å¡tevilne primere, v katerih svetovni, evropski in slovenski red in zakonodaja tako podlega kapitalu in materiaizmu, da to hudo Å¡koduje nam in prihodnjim rodovom.

Veliko bom pisal tudi v prispdobah s katerimi bom poskušal, zaradi lažjega razumevanja, vsepovsod enake zakonitosti, prenašati na najrazli?nejša podro?ja našega sobivanja.

Prvo pomembno dejstvo je racionalna raba našega osebnega ?asa in osebne energije.
Dobro je, da vsak gleda sebe bližnje in celotno stvarstvo pozitivno in optimisti?no.

Drugo pomembno podro?je je jasno lo?evanje dobrega in slabega.

Tretje merilo pa je delitev na podro?je, ki je neodvisno od naše volje in je zato najbolje, da ga sprejemamo ter na podro?je, ki je odvisno od naše volje in ga za to moramo aktivno spreminjati na bolje.

Na sre?anju Vlare RS z župani osrednje Slovenije, 20.9.2006 v Levu so se vsi strinjali z menoj, da je v Sloveniji klju?ni problem neživljenska zakonodaja. Predsednik Janez Janša je še dodal, da v EU ni ni? boljša.

Sam k temu dodajam, da so v vseh sistemih doma in po svetu uspešni in neuspešni ljudje.

Torej je ?lovek pomembnejši od sistema in zakona.

Ker pa ljudi im naroda ni mogo?e menjati je dobro, da se v duhu Nature 2000 vsi vra?amo nazaj k naravi in si pri tem pomagamo tudi z zakoni, ki naj upoštevajo s prakso pridobljene izkušnje naših prednic in prednikov.

Dober evropski, slovenski, ob?inski in hišni gospodar ne bo teptal in uni?eval lastne rodbine in porekla, pa? pa bo nadgradil svoje upanje na zdravih temeljih svojih prednikov.

Taki temelji so tudi stari slovenski pregovorih, s katerimi za?enjam tudi sam in z njimi naznanjam posamezne projekte, ki jih predlagam v izvajanje tudi na podro?ju celotne EU in vseh Slovanskih držav:


1. Rana ura, zlata ura. No? ima svojo mo?.
Najkasneje ob 24. uri bi morali zaklju?iti dan in ga nadaljevati ob jutranjem svitu.


2. Za vsako bolezen raste roža.
Prepovedati bi morali uporabo strupenih kemikalij vsepovsod, kjer se te po uporabi kopi?ijo v okolju. To pomeni spremembo tehnologije k bolj navnim metodam.


3. ?e pade kruhek ti na tla poberi in poljubi ga.
Mineva štiri leta od uvedbe lo?enega zbiranja odpadkov. To naj bi smiselno upoštevali v vsakem gospodinjstvu in v vsaki organizaciji. Pred mesecem dni je Podjetje Snaga dodelilo vsem uporabnikom tudi kontejnerje za organske odpadke. V ve?ini primerov se kljub temu vse me?e v isti koš...


4. Ti o?eta do praga sin tebe ?ez prag!
V Slovenij je splošna svoboda lažnega ovajanja. Pri nas lahko toži vsak vsakega brez posledic za lažno ovajanje. V mojem primeru so me politi?no zasebno 5 let tožili novoizvoljeni svetniki zaradi izgradnje šolskega prizidka 14 u?ilnic in telovadnice v prejšnjem mandatu. Sodiš?e me seveda ni obtožilo. Žal pa do danes tudi nisem dobil nazaj svojega denarja, ki sem ga moral dajati za obrambo sebe in ob?ine. Logi?no, da za to ne bom tožil nikogar. Sedaj država spodbuja tožarjenje.

Predlagam uvedbo prakse, ki so jo imeli že stari Grki, da se tistega, pri katerem se ugotovi lažna ovadba, takoj kaznuje za kazen ki jo o?ita nedolžnemu. Na ta na?in bi zmanjšali zastoje na sodiš?ih.


5. Kar se otrok nau?i, to odrastel zna.
Postavljam torej vprašanje zakaj skoraj vse slovenske šole in organizacije ter organizatorji vseh ve?jih prireditev še vedno ne upoštevajo osnovne kulture lo?evanja odpadkov na izvoru.
Vprašujem zakaj so pristojne državne ustanove "slepe" ob razmetavanju hrane, brezskrbnem zbiranju in razpe?evanju najrazli?nejših mamil ter izpostavljanju prevelikemu hrupu. V vsakem naselju si vsi zatiskamo o?i pred vidnim spreminjanjem ljudi iz produktivne družbi koriste delovne sile v socialne probleme. Država je še vedno nenaklonjena družini in spodbuja razbijanje zakonskih zvez z ugodnotmi samohranilskega na?ina življenja. S tem pospešuje izgradnjo razbitih osebnosti in zmanjšuje povpre?je števila otrok na družino. ?udi me tako prefinjeno normativno varovanje otrok znotraj vrtcev in šol ter v prometu in isto?asno popolna brezbirižnost države in družbe na podro?ju zastrupljanja z mamili in hrupom.


6. V Å¡panoviji Å¡e pes crkne
To je pojmovanje odnosa do skupnega interesa. Skupni interes izvira iz volje ljudi, da skupaj z lastniki, mejaši, lokalno skupnostjo in državnimi ustanovami izboljša blaginjo ali življenje nam in zanamcem. To je na primer komunalna infrastruktura. Vsak jo potrebuje in jo bo potreboval.

Zatakne se v primerru, da posameznik vidi v tem lastno priložnost izsiljevanja in slovenska zakonodaja mu to omogo?a. Prakti?no na vsakem projektu vodovoda, kanalizacije ali ceste se pojavi kak tak, ki s pomo?jo državne zakonodaje naredi vse ostali, ki so v veliki ve?ini za neumne. Kam bi torej prišli ?e bi vsi izsiljevali s podporo državne zakonodaje.

Predlagam spremembo zakona, da se v takem primeru razlasti takoj in da tistemu ki zahteva odškodnino v višini povpre?ja izpla?ane odškodnine za vse lastnike v posameznem projektu.


7. Bolje prva kot zadnja zamera.
Navezuje se na izena?itev verodostojnosti foto, audio in video dokazil kršitev s policijskimi radarskimi posnetki. V primeru nespoštovanja pravil in zakonov se mnogi izživljajo z vednostjo, da jim nih?e ni? ne more. V naseljih ali med naselji nori le nekaj divjakov in zaradi njih so ogroženi vsi. Po gozdovih in travnikih se vrstijo vedno nova odlagališ?a, saj je deponija ob sobotah popoldan in ob nedeljah še vedno zaprta, odmetavanje v naravo pa je tudi že splošna praksa, saj se ne kaznuje. Enako je s spuš?anjem podivjanih doma?ih zveri, ki ogrožajo ljudi in živali ter puš?ajo iztrebke vsepovsod.

Predlagam, da se izena?i verodostojnost foto, audio in video dokazil kršitev in se material posreduje na inšpekcijo ter policijo, da sprožijo ustrezne postop?e, ?etudi ni bilopolicaja in inšpektorja na kraju kršitve.


8. Ko ima hudi? mlade:
Tema na?enja vprašanje na?ina prestajanja kazni. Do sedaj so se še vsi, ki jih poznam po prestajanju kazni v zaporu, izpopolnili v kriminalu in postali še huši kriminalci in povratniki.

Predlagam da se prestajanje kazni spremeni v izvajanje družbi koristnega dela. To bi lahko izvedli tako, da bi pove?ali števlo paznikov, oziroma mentorjev s prerazporeditvijo znotraj javne uprave. Prva priložnost so že ?rna odlagališ?a v Mestni ob?ini Ljubljana in še kje.


9. Novo vino v nove mehove.
Potrebna je korenita sprememba javnega prometa saj je sedanja oblika zastarela in funkcionira kot30 let star ra?unalnik.

Predlagam združitev mestnega in primestnega potniškega prometa v Osrednjeslovenski potniški promet. Obstoje?im cestnim in železniškim koridorjem se doda postajališ?a, poenoti vozovnice in vklju?i na internih povezavah še zasebne prevoznike – taksiste.



Vse vas, spoštovane bralke in bralce vabim, da mi pri tem pomagate, saj gre pri tem za klju?ne to?ke preživetja nas in naših zanamcev.

V ?udovito in bogato preživetem 32. Sosedovem dnevu, so me obogatili mnogi ljudje, ki sem jih spoznal v ?udoviti naravi Iškega vintgarja na 7. sre?anju štirih ob?in.
Teorijo, da ni slabega vremena in ne slabega ?loveka sem nadgradil, s tem, da tudi ni slabega sistema, saj so prizadevni ljudje uspešni v vsakem sistemu in n vseh zgodovinskih obdobjih.

Se pa pri tem seveda zelo pozna podpora ali oviranje od zunaj....

Enaka logika je tudi pri naslovni temi.

Ste že pomislili kam bi prišli, ?e bi vsaj malo primerno razvoju eklektronske tehnike razvili v pozitivno smer tudi medsebojne odnose ter svoj odnos do narave?
Da bi torej napredek tehnike pripomogel k boljšim medsebojnim odnosom in trajnem medsebojnem zaupanju, ki naj se na vseh podro?jih in med vsemi ljudmi množi in razvija!

Sem delam na tem 16 let in imam odli?ne rezultate na vseh podro?jih medsosedskega (nedkrajevnega, medžupnijskega, medob?inskega medregijskega, mednarodnega) sodelovanja.
Na primer na podro?ju preventive:
http://www.brezovica.si/reportaze/gasilci06/tek_06.htm

Ali na podro?ju pohodniškega turizma:
http://www.brezovica.si/reportaze/4meja06/Vrbica06.htm

Ali na podro?ju naravi prijaznega kolesarjenja:
http://www.brezovica.si/reportaze/CC_VG_06/MTB.htm

Ali na podro?ju mladine iz slovanskih narodov:
http://www.brezovica.si/reportaze/Brezo ... zovice.htm