Prispevek g. Draga Stanovnika, ki je bil objavljen kot vzporedna tema razprave, objavljam tudi v tem sklopu. Prispevek se nanaša na izhodiščna vprašanja tega sklopa in je neposredno povezan z njegovo vsebino.

Simon Delakorda, moderator

Drago Stanovnik je napisal/-a:Dokler bodo akcije usmerjene predvsem globalno, in se bo zaničevalo družine in soseščine - torej mikro temelje makro družbe, se bo kriza na vseh področjih le še stopnjevala.

Obnašanje odgovornih je sedaj tako kot, da bi gradili avtoceste in istočasno opuščali spoštovanje prometnih predpisov pri vsakem vozniku.

Kaj nam torej "nuca" EU, NATO in ostale globalne formacije vključno z vsemi lokalnimi in državnimi, če pa istočasno razumemo kršitve človeka zoper sebe, bližnje in okolje, kot "demokratično pravico izražanja lastne svobode" pa čeprav na škodo drugih in okolja.
Kar se Janezek nauči, to Janez zna in izvaja v ekonomiji, kjer je glavni cilj dobiček na škodo drugega in okolja...

Podnebne spremembe bomo torej premagali šele takrat, ko bo med ljudmi v družini in soseščini zavladal podoben red kot vlada pri katerikoli igri na športnih igriščih.

V spodbudo naj zapišem še, da bo narejeno le tisto, kar bomo naredili sami. Seveda to ni dovolj, pač pa moramo o svojem delu osveščati tudi druge.

Idealna možnost so socialna oimrežja. Na primer facebook.
http://www.facebook.com/people/Drago-St ... 1365404414

Tu predstavljam rabo naravne toplote, hlada, deževnice, vode iz vrtine, lesno biomaso, lastno fotovoltaiko, bio zelenjavni in sadni vrt, plodonosne drevesne vrste, živalstvo, rastlinstvo, zdravo rekreacijo na lasten pogon in še mnogo drugih izkušenj naših prednikov.

To pisanje pišem že petič in upam, da mi sedaj ne bo spet samo od sebe izginilo.


LPD

Pozdravljeni,
oglašam se ker se mi zdi naslov "kako premagati podnebne spremembe" enostavno zavajajoč in posledično škodljiv za človeštvo, saj nakazuje da človek lahko premaga podnebne spremembe.

Narava ni podrejena človeku, ampak je on le njen del, zato je v njegovi moči samo to, da si to prizna, se s svojimi dejanji bolj poveže z naravo, ter se kolikor je mogoče pripravi na možne posledice podnebnih sprememb.
Zaradi zgornjnih trditev menim da je potrebno nemudoma spremeniti naslov v: Kako se prilagoditi na posledice spreminjanja podnebja alias kako ohraniti človeško vrsto.

S spoštovanjem,
Darko Anzeljc

Valiti breme odgovornosti za zmanjševanje izpustov toplogrednih plinov na posameznike je nerealno in nepošteno do tistih z najnižjimi dohodki, saj ekologija stane. Potrebne so strateške odločitve na Evropskem in na državnem nivoju.

Tako Evropske kot državne institucije ne dajejo ravno najboljšega zgleda. Naj navedem nekaj v nebo vpijočih primerov cincanja in nerazumnih odločitev:

- Energetika še vedno sloni predvsem na fosilnih gorivih. Namesto da bi se odvisnost od potencialno nezanesljivih dobaviteljev energentov zmanjševala, se le še povečuje.

- Če nekdo podpiše, da bomo 25 odstotkov energije pridobili iz obnovljivih virov, ne da bi znal izračunati, koliko energije lahko realno sploh pridobimo iz teh virov v danem času (na primer iz hidroelektrarn na Savi, iz biomase in fotovoltaičnih celic) in po kakšni ceni v primerjavi s projekcijami potreb, je to - milo rečeno - neodgovorno.

- Sonce je res velik vir energije in je nanj vredno računati, vendar je realna količina sončne energije v elektroenergetskem sistemu omejena na približno 10 odstotkov zaradi zagotavljanja stabilnosti sistema (kadar ni sonca, ni elektrike), dokler ne bo izdelana tehnologija shranjevanja od sonca pridobljene energije. Drugi problem je cena, ki je vsaj desetkrat višja od drugih komercialnih neogljičnih virov (na primer vodnih ali nuklearnih). Subvencije sicer povečujejo delež fotovoltaičnih naprav, vendar takšno ravnanje cenovno ni vzdržno, če bi se delež tovrstne energije povzpel na raven, kot bi si jo želeli z energetskega stališča. Breme bi spet nosili davkoplačevalci in podjetja z velikim vložkom energije v končne izdelke.

- Kljub velikim besedam je Evropa (pre)majhen proizvajalec osnovnih komponent za fotovoltaične celice v primerjavi s proizvajalci na daljnem vzhodu. Ali to pomeni, da oni (kljub drugačnim očitkom) jemljejo podnebne spremembe bolj resno od Evrope?

- Transport je eden od največjih porabnikov fosilnih goriv (nafte). Vložki v izpopolnjevanje motorjev z notranjim izgorevanjem so bili veliki in industrija nedvomno želi povrnitev vložkov. Tudi dobički naftne industrije so vrtoglavo visoki. Industrija sama se temu ne bo odpovedala prostovoljno, če Evropa kot celota okleva z bolj odločnimi strateškimi odločitvami, ki bi na primer narekovale široko uvedbo električnih avtomobilov. Evropska avtomobilska industrija je v nevarnosti, da bo zaostala pri razvoju te vrste vozil. Seveda so za tako strategijo potrebni zadostni viri električne energije.

- Jedrska energija je komercialni vir velikih kapacitet nizkocenovne električne energije, vendar pa se Evropa noče jasno opredeliti v prid temu viru energije. Odločitve so prepuščene industriji sami, ki pa (razen v nekaterih državah) ne zmore obvladovati kompleksnih problemov vzgoje kadrov, socialnih, pravno-administrativnih in finančno investicijskih problemov. Zopet so potrebne odločne strateške odločitve, ki bi dale maldim karierno perspektivo, industriji pa zagotovila za zmanjšanje investicijskih tveganj in nadaljni razvoj.

Ali je človek pri vsem tem še lahko optimist?

"Kako bomo premagali podnebne spremembe?" - vabilo k sodelovanju v spletnem posvetu (za konferenco v Kopengagnu) - Simon Delakorda

Vem, da ne bo nihče bral - kot ne doslej od precej Slovencev, tako tudi zdaj ne bo in še kdaj ne - a tu so odkritja globalne rešitve obstoja Življenja na Zemlji. [Potreben je samostojen duh, sposoben uvideti podana odkritja...................................... ga ni. A bo kdaj?]

http://alojz.stanich.googlepages.com

Svetovne, evropske, državne konference, itn, - veliko denarja, uglednih prostorov in strežb, veliko osebnih promocij na račun visokih ustanov, veliko posebnih in drugačnih letalskih prevozov na vse strani (sežiganj kisika v ozračju), a rešitve ni in je ne bo. Bodo pa visoke konference, srečanja, itn.

Lojze Stanič

e-naslov za ta moj odziv je: alojz.stanich@gmail.com

Podnebne spremembe so direktna posledica pospešenega kroženjna CO2 iz fosilnih oblik v ozračje, oziroma zaradi prevelike porabe fosilnih goriv za promet in v energetiki. Zato je po mojem nujno, da čimprej jasno in galsno povemo, da je povečevanje uporabe fosilnih goriv v prihodnosti enostavno neupravičeno in neodgovorno do naslednjih generacij.
Človeštvo se mora NUJNO ozreti po novih virih energije, pri tem pa si vsi zatiskamo oči in ne sprejmemo jedrske energije kot enakopravne možnosti. Jedrski energiji je potrebno dati enake možnosti kot ostalim obnovljivim virom.
Zato predlagam, da jedrsko energijo COP konferenca umesti med CDM mehanizme (clean development mechanism) kamor tudi spada!
Lep pozdrav, Mach

Spoštovana,
Kratko in jedrnato; s podnebnimi spremembami se bomo najbolj učinkovito spopadli s prehodom na energetsko nepotratne materiale in tehnologije. Tu je odločilen les in predelava lesa, ki je do okolja in človeka najbolj prijazna. Lesni izdelki bi morali biti uvrščeni v najvišji možni način vzpodbud oz bonitet.
Slovenija s svojim lesnim bogastvom in veliki energetske odvisnosti (imamo le 10 % lastnih energentov od trenutne porabe energije) ima v lesu edinstvene možnosti, kot malokatera država v Evropi. S predelavo lesa ne bomo reševali le okoljskega problema (in plačevanja kazni za prekoračeno emisijo TP), ampak in predvsem tudi gospodarsko krizo ter zaposlitev (posebno razvoj podeželja).

Kako bo Slovenija v prihodnosti zmanjšala emisijo TP, če bo gradila nov blok TE v Šoštanju in plinsko elektrarno v Kidričevem? Rešitev je samo s prestrukturiranjem gospodarstva, ki bo vodilo k splošnemu zmanjšanju porabe energije. Le čemu nam je potrebno (ob odpustkih) plačevati tako visoke kazni za prekomerne izpuste? Ali ne bi bilo smiselno ta denar vložiti v razvoj in prestrukturiranje gospodarstva, ki bo do okolja in človeka vzdržno, predvsem pa ne bo energetsko potratno?
Hvala za razumevanje in lep pozdrav,
Franc Pohleven
___________________________________
Prof.dr. Franc Pohleven
Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani
Oddelek za lesarstvo
Rožna dolina, Cesta VIII/34
SI1000 LJUBLJANA
Slovenija