Spostovani!

Ministrstvo za zdravje razpravlja sedaj o 10. Osnutku Zakona o zdravilstvu, ki je bil objavljen 14 dni na spletnih straneh Ministrstva. Posamezniki so lahko podali mnenje ministrstvu, ni pa bila podana možnost *javnega* razpravljanja.
Kot registriran heilpraktik v Nem?iji z izobrazbo v medicini in psihologiji poznam zakonito urejenost v tej državi. Predvsem pa se brez osebnih interesov zavzemam tudi za boljšo ponudbo na zdravstvenem podro?ju v Sloveniji.

Po zapisniku komisije na Ministrstvu za zdravje, ki odlo?a o tem Zakonu, opažam, da sodelujejo v delovni skupini (komisiji) na Ministrstvu za zdravje ?lani, ki zastopajo predvsem svoje komercialne interese in nastopajo zelo nestrokovno (psihologinja izsiljuje, da ?e ne bo po njenem, "potem ona izstopi iz komisije"; ne opazi pa, da v Zakonu, kjer se zdravijo predvsem psihosomati?ne bolezni, ni omenjena niti psihologija). Po 8., 9. in 10. verziji Predloga Zakona vidim tudi, da so tudi pri samoimenovanih zdravilcih mo?na nesoglasja.
Medtem, ko so poskušali v prejšnih Predlogih legalizirati verske enote kot sekte, so se po mojem opominu v javnosti omejili v naslednjem Osnutku na izraze „družbo“ in „15-letne talente“ … in v zadnjem Osnutku so se kon?no pustili prevarati še komercialnim interesentom (GZS, BION…). V tem Osnutku se lo?uje zdravilstvo od medicine in postavlja zdravilca kot nekega podjetnika oz. gospodarsko družbo, bolnika pa kot potrošnika oz. uporabnika storitev. To pomeni, da se ne gre za zdravstvo, temvec za legalizacijo sekt?

To neenotnost in zastopanje osebnih interesov opaža tudi predsednik komisije prim. Remškar, vendar (tako v medijih) pristaja na sprejem Zakona za zdravilce, kot samostojne podjetnike v pridobitni dejavnosti in ne upošteva potrebe bolnikov. V medijih se je na moje izzivanje izrazil: “Seveda se pojavljajo ugovori, da zdravilci ne bodo mogli oceniti, kdaj poslati bolnika k zdravniku, saj nimajo medicinskega znanja. To nas ne zanima. (Ce se zdravilci spustijo na podro?je ne?esa, ?esar ne znajo, to ne pomeni, da ne odgovarjajo)“. Seveda je bilo to izraženo v oziru na odgovornost. Vendar tu se gre predvsem za to, ali mora poslušati Ministrstvo za zdravje posamezne egoisti?ne interese, ali lahko ravna po svoje v dobro bolniku, v svoji kompetenci kot Ministrstvo v dobro državi.

1. 21. ?len tega Osnutka: //Zdravilec ne sme z izvajanjem zdravilske dejavnosti posegati na podro?je zdravstvene dejavnosti.//

a) Zakaj odlo?a Ministrstvo za zdravstvo o osebah, ki ne smejo zdraviti? Zakaj jih ne kaznuje, ?e delujejo protizakonito. Zakaj sploh rabi Ministrstvo za zdravje poseben Zakon za zdravilce, ?e jim ne dovoli opravljati alternativne in komplementarne medicine? Za to že obstojajo zakoni.
- V Nem?iji poznamo Heiler-je in Heilpraktiker-je. Heilerji so tista nepriznana skupina, ki se bavi z vražjeverstvom, magijo, polaganjem rok ipd., tisti spadajo pod iluzioniste in se zakonito preganjajo, ?e poklicno posegajo v zdravstveno dejavnost (za njih ni nikjer posebnega zakona). V Sloveniji se naj bi prekrÅ¡ki v tem smislu kaznovali po ?lenih 57,58,in 59 zakona o zdravstveni dejavnosti in po 124. ?lenu Kazenskega zakonika Slovenije (1981): “Kdor se protipravno in na Å¡kodljiv na?in ukvarja z zdravljenjem ali z drugo zdravstveno dejavnostjo se kaznuje...â€